Garnbretova je plezanje spremenila v strast svojega življenja. V otroštvu je plezala po vratnih odprtinah v hiši svojih staršev v Sloveniji. Njeni starši pa niso več želeli, da se s tem ukvarja, in so jo spodbujali, naj se že v osnovni šoli začne pravilno plezati. Od plezanja po drevesih in pohištvu je nazadnje prešla na plezanje v dvorani.
„V otroštvu sem hotela biti najboljša v vsem,“ pravi Garnbret. „Hotela sem biti najboljša v šoli in vedno dobivati najboljše ocene. Potem sem hotela biti najboljša na šolskih tekmovanjih v atletiki. V nekem trenutku sem spoznala, da ne morem biti najboljša v vsem – morala sem se osredotočiti na eno stvar. In izbrala sem plezanje.«
Vpisala se je na tečaj plezanja in hitro osvojila najpomembnejše tehnike tega športa. Po končani osnovni šoli je postala članica slovenske mladinske reprezentance in svojo prvo sezono zaključila z naslovom evropske prvakinje med mladinkami leta 2013.
Od samega začetka jo je razvajal uspeh
Poleg naslova evropske prvakinje med mladinci je Garnbret v šolskih letih osvojila skoraj dve ducat svetovnih nagrad. Med letoma 2014 in 2016 je osvojila tri zlata odličja na svetovnem prvenstvu med mladinci, leta 2016 pa je zmagala na večini tekmovanj IFSC.
Leta 2017 je nadaljevala svojo zmagovito pot: osvojila je svetovni pokal v lednem plezanju in kombiniranem teku, naslov evropske prvakinje v kombiniranem teku in drugo mesto v balvanskem plezanju na svetovnem pokalu in evropskem prvenstvu.
Vsi jo obožujejo
Ne samo navijači in sodniki cenijo in ljubijo Garnbret. Združenje športnih novinarjev Slovenije jo je zasluženo imenovalo za športnico leta 2018. A pohvale se s tem niso končale: leta 2019 je prejela nagrado Bloudkova za izjemne mednarodne dosežke – velika čast, še posebej za tako mlado športnico.
Istega leta je Garnbret dosegla verjetno največji uspeh v svoji karieri: šestkrat zapored je zmagala v boulderingu in postala svetovna prvakinja v boulderingu in plezanju po vrvi.
Vstopila je v zgodovino v Tokiu
Po znatni zamudi, ki jo je povzročila pandemija Covid, je bilo, milo rečeno, olimpijka pod ogromnim pritiskom, ko so se igre leta 2021 končno začele. Konec koncev je tekmovala kot ženska in Slovenka, ki je prvič zastopala svoj šport na igrah.
A če je bila tisti dan živčna, tega ni pokazala. Samozavestna in nadzorovana je navdušila tako v boulderingu kot v vodilnem plezanju, brez truda rešila dve od treh bouldering nalog, medtem ko njene tekmovalke niso rešile nobene. Kot da to še ni bilo dovolj impresivno, se je povzpela višje od vseh drugih in si zagotovila zmago.
„Imaš občutek, da ne razmišljaš o ničemer,“ pravi. „Preprosto uživaš v gibih in trenutku na steni. Uživaš v tem, kdo si in v tem, kar počneš.“
Ona je univerzalna
A Janja Garnbret znaki.fm/sl/persons/janja-garnbret/ ne želi le pokazati svojih izjemnih sposobnosti na tekmovanjih. Vsaj enako rada osvoji najzahtevnejše skalne formacije na svetu. In včasih to ni skala, ampak dimnik…
Leta 2020 se je Garnbret skupaj s svojim slovenskim kolegom Domenom Škofičem lotila projekta »360 Ascent«, v okviru katerega je dvojica osvojila najdaljšo umetno večstopenjsko plezalno pot na svetu na višini 360 m na najvišjem dimniku v Evropi.